Tanja Jelerčič je ponosna Metličanka in Belokranjka, ki trenutno živi in dela v Dubaju kot Kompasova predstavnica ter vodnica na destinaciji. Rojena je na svetovni dan turizma in tisti, ki jo poznajo, pravijo, da ne naključno.

V intervjuju je Tanja spregovorila o vročini, lokalnih specialitetah in razkošni turistični ponudbi arabskega emirata.

Vam je kaj vroče?

Ne še, bo pa čez 2 dni, ko priletim nazaj v Dubaj s trimesečnih počitnic v naši zeleni in čisti Sloveniji. Trenutno je tam nekaj pod 40 stopinjami Celzija, vendar mi prijatelji sporočajo, da je glavno poletje že mimo in da so temperature že čisto jesenske.

Koliko časa traja poletje v Dubaju? Se sploh kdaj konča?

Tisti, ki živimo v Dubaju, pravimo, da tukaj obstajata 2 letna časa: vroče ali peklensko vroče. Poletje se začne približno v sredini oktobra  in traja recimo do začetka maja, peklensko vroče je pa v naših poletnih mesecih, takrat so dnevne temperature konstantno nad 40 stopinjami Celzija z izredno visoko vlažnostjo, ki doseže do 90-odstotkov. Dežja praktično ne poznamo. V lanskem letu je deževalo približno petkrat, vendar je trajalo približno pol ure in takrat nastane v mestu kaos, ker ne poznajo odvodnjavanja. Mi se veselimo dežja kot v Evropi prvega snega. Najbolj hladen »zimski mesec« je januar, ko se dnevne temperature spustijo na okoli 25 stopinj Celzija. Ponoči vsi iščemo dolge rokave, saj je zunaj 15 stopinj Celzija. Malo hladneje je sicer v puščavi in gorah, vendar se zima v Dubaju nikakor ne more primerjati z našo.

Pa pojdimo na začetek vaše romance z Dubajem. Zakaj pravzaprav Dubaj? Je bila selitev tja vaš prvi stik s to državo? 

Za Dubaj sem prvič slišala v prvem letniku na Turistici v Portorožu, kjer sem opravila dodiplomski študij. Takrat se je ravno odprl hotel Burj Al Arab, po mojem mnenju še vedno tisti pravi simbol Dubaja, ki ga vsi takoj prepoznajo. Seveda, ko študiraš turizem, te nekako vleče v tujino. Ne samo pogledati znamenitosti, ampak tudi preizkusiti svoje znanje, saj je Slovenija dokaj majhna in na žalost omejena na določenih področjih, kar se tiče turistične ponudbe. Moja želja po Dubaju se je kovala kot vroče železo čez leta, dokler se ni pojavila priložnost za delo. Zagrabila sem jo z obema rokama.

Kaj vas še danes navdušuje?

Po dveh letih življenja v Dubaju ni težko najti razloga, zakaj se ne bi zbudil z nasmeškom na obrazu. Resnično sem vesela, da delam v industriji, v kateri je vsak dan drugačen. Delo v turizmu prinaša nove izzive tako na osebnem kot profesionalnem področju in nikoli se ne moreš 100-odstotno pripraviti na določene situacije. Ko sem sama, me v Dubaju vedno znova preseneti ponudba in samo življenje, ki je izredno hitro. Tam je zbran cel svet, v sosednji ulici, kjer živim, lahko obedujem v 20 različnih restavracijah. Še enkrat toliko različnih nacionalnosti srečaš v roku 15 minut, ko se sprehodiš po tej isti ulici.

Raznovrstnost je res velika prednost, sama sem kar gurmanka, tako da mi je to še toliko bolj pomembno. Vsakodnevno me navdušuje tudi pogled na najvišjo zgradbo na svetu – Burj Khalifo, ki je resnično fascinantna. In potem ko pomisliš, da v neposredni bližini gradijo še par sto metrov višjo zgradbo, ki bo dokončana čez dve leti, se moraš kar malo uščipniti, da slučajno ne sanjaš. Vsakič, ko se odpeljem v puščavo, me zlato-rdečkast pesek in neskončnost popeljeta v en drug svet, ki ga ni mogoče opisati.

Kakšen nasvet za dobro restavracijo? Je kakšna hrana, ki je niti lokalci ne jedo?

Moja prijateljica vsakič, ko se vrne v Dubaj, pravi: Dubaj je hrana. In res je. Toliko raznovrstne ponudbe premorejo le velemesta, kot sta London ali New York, kjer je na enem mestu zbrana ponudba iz skoraj celega sveta. Imamo tudi nekaj balkanskih restavracij, tako da si z mojo šefico (op.p., prihaja iz bivše države) večkrat naročiva slastne sarme, polnjene paprike, čevapčiče ali burek. Sama poskrbim, da je vsaj enkrat na teden na krožniku nekaj tipično slovenskega.

Goste rada odpeljem v sirijsko restavracijo Aroos Damascus, eno od starejših restavracij v Dubaju, ki jo hvalijo tudi vsi moji sirski prijatelji. Načeloma pa Arabci pravijo, da je najbolj prilagojena in podobna naši hrani libanonska, ki je tudi najbolj razširjena v ZAE. Tisti, ki imajo radi zelenjavo, pridejo na svoj račun z različnimi juhami, predjedmi, solatami. Za glavno jed pa je na meniju največkrat meso in riž ter seveda kruh. Kot vemo, domačini ne jedo svinjine, saj jim to odsvetuje oziroma prepoveduje njihova sveta knjiga, vendar je ni nemogoče dobiti. Tudi niso navajeni na bistre juhe, kot je recimo naša nedeljska goveja juha. Pravijo, da je ta le za premagovanje bolezni.

Veliko nas gleda na Dubaj kot klasično letovišče in se sprašujemo kaj sploh lahko počnemo tam? Kaj lahko počnemo v Dubaju?

Kot licencirana lokalna vodnica za Dubaj in Abu Dhabi je tudi meni izziv vsakodnevno poiskati in predstaviti zanimivosti na destinaciji, kjer živim in delam. Med vodenjem se zato raje osredotočim na pripovedi o tipičnem življenju, navadah, kulturi in kulinariki prebivalcev kot pa na statistične podatke, ki so dostopni vsakomur. Zanimivo je, da v Združenih arabskih emiratih živi samo 10-odstotkov domačinov. Gosti, ki pričakujejo, da bodo videli in spoznali tipično življenje v Dubaju, na žalost tega ne doživijo. Mogoče v manjših emiratih (Ajman, Umm al-Quwain in Ras al Khaimah), v kozmopolitanskem Dubaju pa je to potem najlažje spoznati preko lokalnega vodnika. Dubaj vsekakor ni tipično klasično letovišče, kot smo ga navajeni s Hrvaške, Tunizije, Turčije, Egipta in podobno …

Gre za bolj aktivno destinacijo. Tudi sam Sheikh Mohammad (op. p., vodja emirata Dubaj) strogo nasprotuje razvijanju »all inclusive« hotelov, saj pravi, da je v Dubaju toliko za videti in doživeti, da ni časa za poležavanje v hotelih. Njegov poznani stavek se glasi: »Word impossible in Dubai doesn’t exist« (op.p., V Dubaju nemogoče ne obstaja), se pravi vse je mogoče! Gosti se najraje odločijo za aktivnosti kot so Jeep Safari, Dubai in Abu Dhabi »city tura«, obisk muzeja in tržnic v starem delu mesta, vzpon na najvišjo zgradbo na svetu, brunch, kosilo ali večerja v hotelu Burj Al Arab, vožnja s tradicionalno ladjo (dhow) po spektakularni marini, ogled parka rož in metuljev, globalne vasi …

Tisti, ki se že leta vračajo na destinacijo, pravijo, da odkrijejo vsakič nekaj novega. Na primer konec letošnjega leta se odpira največje vrteče se kolo na svetu (Dubai Eye), lani za novo leto so odprli Dubai Frame – največji okvir na svetu, ki služi kot razgledna točka. Trenutno se gradi novo največje letališče, nakupovalni center in zgradbo na svetu. V naslednjega pol leta nameravajo odpreti pokrito tržnico, ki bo delala 24 ur na dan, floating market in še in še. V letu 2018 so oziroma bodo odprli več kot 50 novih hotelov, naslednje leto pa še več, saj se približuje Expo, ki ga bo Dubaj gostil od oktobra 2020 do aprila 2021. Do takrat nameravajo odpreti hitro železnico (Hyper loop), ki bo na začetku povezovala samo Dubaj in Abu Dhabi, kasneje pa še ostala glavna mesta zalivskih držav. Dubaj, kot destinacija, resnično nima mej. Sama pravim, da se vedno nekaj spreminja in ravno to je tisto, kar me osebno najbolj navdušuje.

Česa bi se morali ob obisku Dubaja izogibati v vsakem primeru?

Združeni arabski emirati so ena od najbolj varnih držav na svetu. Prekrški kot prehitra vožnja, vožnja pod vplivom alkohola, kraja, javne rasistične opazke, prostitucija in podobno so strogo kaznovani. Pogosto tudi z deportacijo. Gostje, ki mislijo, da recimo ne morejo prinesti oziroma piti alkohola ali jesti svinjine v Dubaju zaradi njihove vere, se motijo. To je seveda mogoče, a jih je možno kupiti le na določenih mestih. Moram dodati, da alkohol tukaj ni poceni. Za eno pivo ali kozarec vina je treba odšteti okoli 10 evrov! Ne pravim, da se je alkoholu treba izogibati, svetujem pa premišljeno uživanje. Denarnica vam bo hvaležna.

Opozoriti moram tudi na spoštovanje do žensk, predvsem domačink, katerih ni dovoljeno slikati brez njihove privolitve. Tudi turistov na plaži ni dovoljeno slikati, kajti kaj hitro te posnamejo kamere, ki so razporejene po celem mestu, saj ima država nadzor nad dogajanjem in le tako lahko vzdržuje red in varnost, na katero so še posebej ponosni.

Obstaja kakšna turistična past, za katero bi morali vedeti?

Glede na to, da delam v turizmu, opažam, da je za turiste res dobro poskrbljeno. Vse je izredno lepo označeno tako v arabščini kot angleščini. Na letališču je več informacijskih pultov in zaposlenih informatorjev, na katere se lahko obrnete v zagati. Najslabše izkušnje gostje doživijo, recimo, pri menjavi denarja na letališču in v taksijih, ki so brez licence. Oboje odsvetujem. Obstajajo taksiji znamke Lexus, ki so do trikrat dražji od navadnih taksijev. Slednji so označeni z oznako »Dubai taxi« in so peščene barve z različnimi barvami streh (modra, zelena, oranžna, rumena …). Samo pazite, v kateri taksi se usedete in kdaj potegnete denarnico iz žepa, za ostalo pa poskrbimo turistični vodniki, ki že nestrpno pričakujemo novo, verjetno spet rekordno sezono.