Najbolj znana finančna goljufija je vsekakor elektronsko pismo "nigerijskega princa", nikakor pa ni več edino sredstvo za doseganje cilja. Spletne goljufije gredo v korak s časom in zato jih je včasih zelo težko prepoznati ali odkriti. Spletni goljufi pa so tudi nadgradili svoje delo - vse z namenom, da bi se dokopali do žrtvinega denarja ali drugih finančnih podatkov, pri čemer jim ni tuja niti igra vlog.

Poznate sedem najpogostejših finančnih spletnih goljufij 21. stoletja?

Svetovni splet je idealno lovišče naivnih uporabnikov, ki se v navalu evforije hitro spozabijo in neznancem zaupajo svoje osebne podatke ali nasedejo sladkim besedam in se ulovijo v njihovo mrežo. Z namenom ozaveščanja in prepoznavanja neljubih situacij, v katerih se lahko znajde čisto vsak, smo pripravili seznam najpogostejših finančnih spletnih goljufij, ki jih izpostavlja tudi Europol.

1. Lažna spletna mesta bank

Pri lažnem nagovarjanju poslovnih partnerjev gre predvsem za e-poštna sporočila z lažno predstavitvijo banke, ki običajno vsebujejo povezave, ki vas bodo usmerile na lažno spletno mesto banke, na katerem boste morali razkriti svoje finančne in osebne podatke. Tega nikar ne počnite.

2. Spletno ribarjenje (phishing)

Tudi spletno ribarjenje se nanaša na e-poštna sporočila, v katerih pa goljufi z lažnim predstavljanjem prejemnike nagovarjajo k razkritju osebnih, finančnih in celo varnostnih podatkov.

3. Poneverba računov

Navadno se pri poneverbi računov goljuf pretvarja, da gre za stranko ali dobavitelja podjetja. Poskusil vas bo prepričati v plačilo računov na drugem bančnem računu. Tukaj je izrednega pomena, da so zaposleni v podjetju seznanjeni s takšnim načinom goljufanja in da so zato pri svojem delu še pozornejši.

4. Kraja osebnih podatkov

Številne spletne storitve in aktivnosti nas spodbujajo, naj na spletu razkrijemo čim več o sebi. Tu gre za različne spletne skupnosti, družbena omrežja, galerije slik, video portale, spletne dnevnike, forume, spletne klepetalnice, spletne igre ... Ne pozabimo pa, da se podatki zbirajo tudi preko piškotkov.

5. Direktorska prevara

Goljufi lahko z zvijačo zaposlenega, ki je pooblaščen za izvajanje plačil, hitro zavedejo. Največkrat ga ukanijo, da plača lažni račun ali da izvede nepooblaščeno nakazilo s poslovnega bančnega računa podjetja, ker da naj bi šlo za “nujen” primer.

6. Ljubezenska spletna prevara

Na spletu se lahko znajdete tudi v primežu serijskih izkazovalcev ljubezni, ki vas bodo nagovorili z veliko sladkimi besedami, s katerimi bi si radi pridobili vaše zaupanje. Po spletnem klepetu ali dveh bodo od vas želeli intimne fotografije ali posnetke, tem pa potem lahko sledijo zahteve po denarnih nakazilih ali podatkih o bančnem računu in kreditni kartici, s katerimi bi si kupili varnost pred objavo fotografij. S takšnim početjem se lahko ujamete v začaran krog izsiljevanja za vedno višje zneske.

7. Naložbena prevara

Pri naložbenih prevarah se boste srečali z izredno mamljivimi in dobičkonosnimi naložbenimi priložnostmi. Sem sodijo delniško trgovanje, vložki v kriptovalute, nakup žlahtnih kovin, nepremičninske naložbe v tujini ali alternativni energetski viri. Pri takšnih ponudbah naj vam bo v pomoč že razmislek o tem, da je prelepo, da bi bilo res.

Kaj lahko kot uporabnik spleta naredite, da boste zaščiteni pred spletnimi goljufijami?

Najpomembnejši nasvet je, da nikar slepo ne zaupate vsakemu sporočilu, ki ga prejmete v e-nabiralnik, SMS sporočilu, poslanemu iz neznane telefonske številke, pa tudi sporočilom, ki jih preberete na družbenih omrežjih. Resnica je, da se vsakemu lahko zgodi, da se zaplete v spletno prevaro, saj zadošča že en sam klik na povezavo.

Veliko pozornost je treba nameniti varstvu osebnih podatkov – osebno ime, naslov bivanja, telefonska številka, e-poštni naslovi, rojstni podatki (in drugi) naj ostanejo osebni. Dobro je, da se zavedamo tveganj delitve teh podatkov, saj nas to lahko pripelje v velike težave.

V podjetjih, kjer obstaja verjetnost, da bi zaposleni lahko bili zavedeni,in da bi s tem celotno podjetje postalo žrtev spletne goljufije, je pomembno tudi vlagati v izobraževanje zaposlenih. Redno seznanjanje s potencialno nevarnimi spletnimi goljufijami vam bo prihranilo veliko več denarja, kot pa ga bo podjetje vložilo v izobraževanje. Prav tako se priporoča uvesti protokole za izvrešvanje plačil, saj bo vsaka morebitna sprememba preveč izstopala, zato bo anomalija prej opažena.